fbpx

Ali ste vedeli, da obstaja dejanska povezava med stopali in preostalim telesom? Če bodo vaša stopala utrpela poškodbo, bo to vplivalo tudi na preostali del telesa – tako kot lahko na noge vpliva tudi poškodba drugega segmenta telesa.

Vloga naših  stopal je pomembnejša, kot si predstavljamo. Kadar nas čevelj žuli, stokamo čez obutev in jo imamo posledično manjkrat obuto. Velikokrat pa predvsem ženske zaradi lepote stisnemo zobe in potrpimo tistih nekaj ur v čevljih s peto ali ozkih balerinah, da zadostimo lepemu izgledu. Vprašanje je, ali se zavedamo, da lahko takšno početje vpliva na našo prihodnost? Res je, da velikokrat vzrok za bolečino v sklepih nog in hrbtenici izvira iz naših stopal.

Stopala, ki so torej osnova za stanje in gibanje telesa so zelo pomembna. Veliko težav izvira iz njih. Že iz obrabe nošenih čevljev je mogoče videti, kaj se dogaja z našimi stopali. Prepričana sem, da so vam pri nakupu športnih copat postavili vprašanje kakšen model športnega čevlja želite – za nevtralno stopalo, pronator ali supinator. Res je, da veliko pozornost temu dajejo predvsem tekači, a bi se vsi morali zavedati, kakšna so naša stopala, saj si lahko tako privarčujemo marsikatero bolečino in težavo pri reševanju deformacij hrbtenice v kasnejših letih. Predvsem zato je pomembno, da otroku, ki se mu stopalo razvija in še nima končne oblike, nikakor ne kupujemo rabljenih čevljev. Ti imajo notranji del vložka že oblikovan po nogi otroka, ki je bil prvi lastnik in na tak način se bo stopalo otroka prisiljeno oblikovati po tem kalupu.   

Vem, kaj razmišljate, da so novi čevlji dragi, in da v času otrokove rasti, ko čevlje nosi le eno sezono, mu pač nima kaj biti. Ali pri odraslemu, da tistih nekaj kilometrov tedensko ne more narediti prav veliko škode. Pa ni vse tako preprosto, kot je videti. Rabljeni čevlji so res cenejši, a nas lahko zdravljenje v prihodnosti zaradi njihove uporabe stane precej dražje, kot si mislimo. Si predstavljajte koliko tisoč korakov naredite dnevno in kolikokrat se stopalo ugrezne v kalup teh čevljev, ki jih je nosil nekdo drug? 

Vsi vemo, da je priporočljivo narediti 10.000 korakov dnevno. Si predstavljate posledice 10.000 napačnih gibov? Le kakšno bo naše telo čez 10, 20 ali 50 let? No, ne želim vas strašiti. Moj namen je le opozoriti na posledice nečesa, kar se vam morda ne zdi vredno pozornosti.   

Stopala so temelj našega telesa.

Vse se začne pri stopalih. Stopala so osnova za telesno držo, saj predstavljajo podporo celotnemu telesu in sodelujejo pri gibanjih, kot so stanje, hoja in tek.  Kinetična veriga, ki poteka skozi celo telo se začne pri stopalih, nadaljuje čez skočni sklep (gleženj), kolenski sklep, kolčni sklep in po hrbtenici do najvišjega sklepa, ki drži glavo. 

Torej začnimo na začetku. Stopalo nosi težo celotnega telesa.To mu omogočajo s sklepi povezane številne male kosti, ki mu pri gibanju omogočajo optimalno stabilnost in mobilnost. Če je struktura sklepov normalna, je lahko telesna teža nošena z minimalno porabo energije. Stopalo služi kot amortizer, ki se mora prilagoditi raznolikosti površin, po katerih se gibljemo (pesek, trava, asfalt). Vedno se mora prilagoditi razmeram in zagotoviti trdno osnovo za strukture in sklepe, ki so nad njim.

Stopalna loka (prečni in vzdolžni) predstavljata osnovno postavitev stopala.

Da lahko stopalo nosi telesno težo in dodatne obremenitve, ga gradita dva stopalna loka: vzdolžni lok in prečni lok. Razpon obeh stopalnih lokov je zelo pomemben za telesno držo, saj omogoča, da stopalo združuje moč in stabilnost s prožnostjo. Normalen stopalni lok je odvisen od anatomskega položaja več struktur, ki so razporejene vzdolž tako imenovane Feissove črte. Odstopanja od normalnega stopalnega loka obravnavamo kot motnje, ki imajo negativen učinek na telesno držo. 

Postavitev kosti, vezi in mišic, ki ohranjajo to strukturo omogočajo gibljivost stopala, ki omogoča prenašanje vibracije in povečuje moč stopala. Kot osnovna struktura v verigi se sile pri gibanju in stanju skozi stopalo prenašajo na druge sklepe v smeri navzgor. Kar pomeni, da je stopalo lahko vzrok za nepravilne postavitve struktur višje v telesu (sklepih in hrbtenici). 

Kakšne oblike deformacij stopal poznamo in kaj je za njih značilno?

1. PLOSKO STOPALO: Pes planus (flat foot)

To je motnja, ki se nanaša na postavitev vzdolžnega stopalnega loka, ki je nižje kot običajno. Takrat se stopalo popolnoma in v celoti prilega površini (tlom) na kateri stojimo. Takšno stopalo imenujemo plosko stopalo. Številne primere ploskega stopala zaznamujejo tudi pronacija stopala, kjer je skočna kost (talus) potisnjena medialno (notranje) in s tem povečuje kontaktno površino. Plosko stopalo zmanjša prenos sile udarcev iz tal pri hoji navzgor in predstavlja motoročno težavo pri dejavnostih ravnotežja in stabilnosti. Hiperponacija ima  verižen učinek po spodnjih okončinah preko medenice vse do hrbtenice. V raziskavi, kjer so primerjali obseg gibanja med merjenci, ki imajo plosko stopalo in tistimi, ki imajo ocenjeno kot normalno stopalo, so ugotovili, da je obseg gibanja (ROM) v gležnju  znatno zmanjšan pri osebah s ploskim stopalom v primerjavi z ostalimi.

Vzrokov za pojav ploskega stopala je več: 

  • Strukturno napačno uravnane kosti.
  • Oslabljene notranje mišice stopal, ki pomagajo vzdrževati stopalna loka. 
  • Genetski dejavniki. 
  • Povečana mobilnost zadnjega dela spodnjega skočnega sklepa (hipermobilnost subtalarnega sklepa).  
  • Nepravilna uporaba stopala. 
  • Napačni vzroci hoje.

V raziskavi, kjer so ugotavljali povezavo med debelostjo in ploskim stopalom med šolskimi otroci so ugotovili, da ima  med merjenci (1158 otrok v starosti 6-18 let) večji delež (83,9%) normalno stopalo. V deležu, kjer je bilo ugotovljeno plosko stopalo (16,1%), se je pojavnost tega s starostjo zmanjševala.    

Odpravljanje negativnih vplivov ploskega stopala pri odraslih zahteva razumevanje biomehanskih učinkov deformirajočih sil, motenj tetiv, motenj ligamentov in sklepov. Strokovnjak vam lahko razloži potek in izvajanje vaj, ter vam ponudi vložke za čevlje, ki so primerni za vaše stopalo.Vsekakor samo nasvet strokovnjaka ne bo dovolj, vedno bo potrebna vašamotivacija, redno izvajanje vaj za krepitev vezi stopalnega loka.

2. Visok stopalni lok –  Pes cavus (increased arches)

Manj pogosta motnja je, kadar je stopalni lok povečan. Posledično je zaradi tega manjša površina stika stopala s tlemi, s čimer se ustvarja neuravnotežena razporeditev telesne mase. Zaradi tega so točke stika stopala s tlemi pod večjimi obremenitvami kot pri običajno obliki stopala. Različne površine tal predstavljajo poseben izziv osebam s takimi stopali, saj se ta stopala med hojo ne prilagajajo na različnim površinam.

Za odpravljanje takšnih težav je potrebno izvajati predvsem vaje za sproščanje in raztegovanje vezi stopalnega loka. Pri vajah uporabljamo teniško žogico, valje in druge pripomočke, ki nam pomagajo sproščati vez. Dobrodošla je tudi pogosta masaža stopal, ki ugodno vpliva na napetost vezi.

3. Pronacija stopala Pes valgus (pronated foot)

Stanje takšnega stopala je opisano kot stanje, ko se notranja (medialna) stran gležnja zvrne navznoter. Pri hoji ostane stopalo v pronaciji tudi v času odriva stopala od površine. Velikokrat je pronacija stopala povezana z zgoraj opisanim ploskim stopalom, vendar ni nujno. Čezmerno proniran gleženj je nestabilen, mlahav, zato je odriv stopala od podlage precej manj učinkovit. Naravni prenos teže pri koraku, ko se teža ob dotiku stopala s podlago na zunanji strani pete prenese proti notranjemu delu prstov (palcu). Veliko energije, ki je namenjena hoji, se tako izgubi. 

Zaradi pronacije sta obremenjena predvsem palec in kazalec, ki morata stopalo odriniti v naslednji korak, lahko pa pride tudi do rotacije kolena navznoter in nagiba medenice naprej. Pronacija povzroča dodatno obremenitev in pritisk na mišice, pogosto se pojavijo žulji na prstih, poveča se nevarnost pojava tekaškega kolena in vnetja tetiv.

4. Supinacija stopala 

Stanje takšnega stopala je nasprotno pronaciji. Večji del obremenitev v stopalu se izvaja v zunanjem delu stopala.  Teža se prenaša po zunanji strani stopala, kar pomeni slabše blaženje ob udarcu stopala ob tla.  Torej v tem primeru se teža ne prenese na notranji del stopala, ampak ostane na zunanjem delu in gre proti prstom bolj v smeri mezinca, zato govorimo o supinaciji.

Pri supinaciji lahko pride do vrtenja kolena navzven, medenica pa se nagne nazaj. Supinacijsko stopalo je običajno bolj togo in se ne upogiba in prilagaja različnim pogojem podlage, po kateri se giblje. Zaradi manjše absorbcije šokov in slabše fleksibilnosti lahko nastanejo biomehanične motnje, ki povzročajo različne težave po celem telesu.

In kako zdaj od stopal k bolečinam v hrbtenici?

Obstaja stanje, ki ga imenujemo »sindrom naraščanja« (ascending sindrome), kjer težave s stopali in njihovo strukturo vplivajo na sklepe po telesu navzgor vse do glave. Če si predstavljate, da ima neko plosko stopalo se njegov gleženj med hojo pronira, vrti in zvija. Te spremembe vplivajo na dolžino  mišice (jo raztegnejo), ki so odgovorne za vzdrževanje stabilizacije gležnja (Tibialis posteror) in jih tako oslabijo, da zmanjšajo njihovo sposobnost ustvarjanja sile. Prav tako vplivajo na mišice, ki rotirajo gleženj in jih skrajšajo in oslabijo. Pri kolenskem sklepu se posledično med gibanjem (hoja, tek) sile prenašajo v neravnovesju (po zunanji in notranji strani kolena), kar lahko dolgoročno poškoduje meniskus kolena ali povzroči zakrčenost iliotibialnega pasu (ITB). V primeru, ko je eno stopalo bolj plosko od drugega, je potem posledično koleno bolj ploskega stopala v drugi ravnini v primerjavi z drugim kolenom. Zato gredo čez ta kolena različne neuravnotežene sile.   To lahko povzroči različne sile in napetost v ITB sklepih in mišicah na obeh nogah.

V primeru, ko je na eni nogi stopalo bolj plosko kot na drugi, se posledice kažejo tudi na kolkih. Porušena ravnina med kolkoma posledično kaže, da je ena stran spodnjega dela hrbta bolj napeta, okrepljena in zakrčena kot druga stan, kjer na nogi ni ploskega stopala. Posledica neravnovesja in napetost v kolčnem sklepu je nagib medenice naprej in povečanje spodnje krivine ledvenega dela hrbtenice.  Še več, če boki niso v ravnovesju, lahko pride do pojava bočne krivine na najnižjem ledvenem vretencu, ki stoji na vrhu križnice. To povzroči tudi neravnovesje v ramenskem sklepu in na koncu tudi pri nagibu glave, ker telo kompenzira postavitev telesa, da bi bile oči v horizontalni ravnini. Postavitev telesa se prilagaja očem, ki morajo biti v ravnini, ker v nasprotnem primeru se poslabša percepcija globine in naša sposobnost presoje razdalje.    

Kaj lahko storimo sami?

Odgovornost do naših stopal in ravnanje z njimi je praktično na nas. In kaj lahko storimo sami?

  1. Čim več časa preživimo bosi, da se lahko stopalo prilagaja različnim površinam. Na tak način krepimo in ohranjamo napetost (in fleksibilnost) v mišicah stopala in vezeh stopalnega loka.
  2. Privoščimo si masažo stopal ali sami večkrat izvedemo masažo stopala z tenis žogico ali kakšnim drugim pripomočkom.
  3. Izvajamo vaje, ki so namenjene krepitvi stopalnega loka (v primeru ploskega stopala) in sprostitvi (v primeru visokega) stopalnega loka. Vedno izvajamo vaje za propriocepcijo gleženjskega sklepa, ker s tem zmanjšujemo možnost poškodbe, vplivamo na zmanjšanje povečane pronacije in supinacije.
  4. Poskrbimo za oporo stopala v čevljih z vložki, ki so narejeni po meri našega stopala.
  5. Za športno aktivnost izberemo primerno obutev, ki nam omogoča potrebno oporo stopalu.
  6. Poiščemo strokovnjaka, ki nam bo predstavil primerne vaje za naše stopalo in nadzoroval njihovo pravilno izvedbo.

Viri

  • Gill Solberg (2008): Postural disorders and musculoskeletal dysfunction : diagnosis, prevention and treatment
  • Ostali viri: virvir, vir, vir, vir, vir, vir, vir, vir

Slike

  • Obutev v dnevni sobi: vir
  • Anatomska zgradba stopala: vir
  • Stopalni lok: vir
  • Plosko stopalo: vir
  • Vaja za plosko stopalo: vir, vir
  • Visok stopalni lok: vir
  • Vaja za visok stopalni lok: vir, vir
  • Pronacija – Supinacija stopala: vir
  • Kinetična veriga: vir