fbpx
Hiter način življenja, omejeni prosti čas in dolgi delavniki v pisarnah nas prisiljujejo, da si življenje poenostavimo. Hkrati pa nas pomanjkanje časa vodi v postavljanje prioritet. Velikokrat se zgodi, da skrb za naše telo ni na vrhu prioritetne lestvice. Slednjemu namenimo le nekaj ur gibanja tedensko in takrat želimo z gibanjem doseči maksimalen učinek. Sodobne vadbe na trgu nam tako ponujajo maksimalen učinek v najkrajšem možnem času. Ali pa je gibanje posamezne vadbe res primerno za naše telo in telesno držo, pa je drugo vprašanje. Začetek kakršnegakoli gibanja, s katerim želimo namensko vplivati na naše telo in počutje, bi moralo izhajati iz analize telesne drže. Telesna drža pomeni pokončen položaj telesa človeka, pri katerem so sklepi in obsklepne strukture najmanj obremenjeni. Oblikovala se je skozi evolucijo, omogoča pa nam jo hrbtenica, ki je opornica človeškega telesa.
Telesno držo ne predstavlja samo hrbtenica, ampak tudi ostale telesne strukture. Pomembna je postavitev vseh sklepov, ki vplivajo na težišče telesa, od katerih hrbtenica predstavlja center in največjo strukturo. Vse se začne s postavitvijo stopal na ravni podlagi in gleženjskim sklepom, nadaljuje v kolenskem in kolčnem sklepu, do medenice. Medenica je vezni segment spodnjih okončin in trupa. Njena postavitev in nagnjenost sta odločilni in zelo pomembni za postavitev težišča našega telesa. Potem sledi postavitev hrbtenice, ki kot celota tvori trup.  Hrbtenica je večji segmentni multi funkcionalni organ, ki poteka od baze lobanje do medenice. Predstavlja oporni steber trupa pri sedenju, stoji in hoji. Sestavljena je iz 33 ali 34 vretenc, ki se v smeri od vratu navzdol večajo. Posamezna vretenca so med seboj povezana z vezmi in so dodatno okrepljena z mišicami. Med telesi posameznih vretenc ležijo medvretenčne ploščice. Celoten skelet trupa ima naravno ukrivljenost v obliki dvojne črke S. Sledi postavitev zgornjih okončin, ki se pripenjajo na trup in je njihov položaj odvisen od postavitve lopatic. Kot skrajni segment našega telesa je pomembna tudi glava in njen položaj.
Torej zakaj je pomembna ocena in analiza naše telesne drže?  Ocena telesne drže je pomembna pri izvajanju vadbenega programa. Pomaga nam pri programiranju vadbe za posameznika in tako odpravo njegovih asimetrij na telesu. Hkrati pa tako delujemo preventivno proti nastajanju poškodb ali kurativno proti odpravljanju že nastalih. Dobra in pravilna ocena telesne drže nam služi pri pravilnem izboru vaj za vadečega in prilagoditvi pri izvajanju le teh glede na njegove telesne značilnosti. Razlikovati moramo vzroke in posledice za telesno držo, ter na podlagi teh narediti načrt dela za izboljšanje in odpravo slabih navad.
Kakšne telesne drže poznamo? Na vprašanje, kakšna je dobra telesna drža, bi morali odgovoriti  nekako takole. Dobra telesna drža pomeni  minimalno obremenitev, ki prispeva k maksimalni učinkovitosti telesa. V hrbtenici so prisotne naravne ali tako imenovane fiziološke krivine. Kosti spodnjih okončin telesa so v idealnem položaju za prenašanje/držanje teže zgornjega dela trupa. Medenica je postavljena v nevtralni položaj, ki je najugodnejši za položaj trebuha, trupa in spodnje okončine. Zgornji del trupa in prsa so v položaju, ki spodbujajo optimalno delovanje dihalnih organov. Glava je v pokončnem položaju, ki minimalno obremenjuje vratne mišice. Nepravilnih vrst fiziološke drže je veliko, saj se krivine hrbtenice pri vsakem posamezniku izrazijo drugače glede na notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na telesni razvoj. Ti dejavniki so splošno fizično in psihično zdravje, moč in vzdržljivost mišic, vidni in kinestetični občutek, dednost, navade, pogoji delovnega okolja, socialno-kulturni dejavniki, spol ter telesna zgradba.

Kifoza-Lordoza

Za kifo-lordotično držo sta značilni povečani krivini hrbtenice. Sklepi gležnja so v rahlem plantarnem upogibu, kolenski sklep v popolnem iztegu, kolčni sklep pa v rahlem upogibu in notranjem zasuku. Povečana je lordoza v ledveni in vratni hrbtenici, v prsnem delu pa je povečana tudi kifoza. Pri tem so lopatice v odmaknjenem položaju, glava pa leži rahlo naprej. Zaradi takšne lege telesnih segmentov so iztegovalke vratu in upogibalke kolka skrajšane in imajo povečan tonus. Mišice, ki pa imajo opazno znižan tonus, so upogibalke vratu, zunanje poševne mišice in iztegovalke prsne hrbtenice. Zaradi naprej nagnjene medenice je možnost podaljšane in oslabljene m. rectus abdominis.

Nagib hrbta nazaj

Nazaj nagnjeno držo imenujemo tudi refleksna drža. Gre za vrsto nefiziološke telesne drže, s katero imajo pogosto težave pisarniški delavci ob dolgotrajnem sedenju. Gležnji so pri tej drži v nevtralnem položaju, v kolenskem sklepu pride do popolnega iztega, v kolčnem sklepu pa retrofleksije. Medenica je nagnjena nazaj.

Vojaška drža

Pri vojaški drži so sklepi gležnja v rahlem plantarnem upogibu, kolena v skoraj popolnem iztegu, kolčni sklep pa v rahlem upogibu. Medenica ima nagib naprej >30°, v ledvenem delu hrbta je povečana lordoza, v prsnem delu rahlo izravnana kifoza, v predelu vratu pa rahlo izravnana 15 stopenjska lordoza. Glava je v fiziološkem položaju. Povečan tonus imajo vratne in ledvene iztegovalke ter upogibalke kolka, oslabele pa so upogibalke trupa in dvosklepne iztegovalke kolka.

Ploski hrbet

Značilno je zmanjšanje antero-posteriornih krivin hrbtenice. Nastane kot posledica zmanjšanja nagiba medenice zaradi večje aktivnosti iztegovalk kolka ali njihove zakrčenosti. Podobno kot pri lordotični drži tudi ploski hrbet lahko teoretično nastane zaradi drugih razlogov (zakrčene upogibalke trupa, raztegnjene ledvene iztegovalke ali upogibalke kolka), vendar so kratke in zakrčene iztegovalke kolka ključni razlog. Kot posledica zmanjšanega nagiba medenice s križnico se kompenzatorno zmanjšata tako ledvena kot prsna krivina, zaradi česar pride do ploske drže.

Skolioza

Zadnja vrsta nefiziološke telesne drže, ki jo želim izpostaviti, je opazna z zadnje strani in gre za ukrivljenost hrbtenice v čelni ravnini, možen pa je tudi zasuk v prečni ravnini. To odstopanje imenujemo skoliotična drža. Skolioza je lahko različnih oblik in velikosti, razlogov zanjo pa je več. Ločimo med strukturno in funkcionalno skoliozo. Pri funkcionalni skoliozi ni nobenih sprememb v obliki vretenc, s hoteno mišično kontrakcijo v ležečem položaju ali pri predklonu pa nepravilnosti izginejo. Funkcionalna skolioza lahko nastane kot posledica asimetrične razvitosti mišic trupa, kjer so mišice na dominantni strani roke močnejše in bolj skrajšane. Funkcionalna skolioza pa je lahko tudi posledica nagnjenosti medeničnega obroča v čelni ravnini, kar vodi v kompenzatorni nastanek krivin hrbtenice v tej ravnini. Nagnjenost medenice je lahko povzročena zaradi različne dolžine nog ali pa zaradi neravnovesja v dolžini kolčnih primikalk in odmikalk.
Zdaj smo že spoznali dejstvo, da idealne hrbtenice ni. Mišice telesa so ustvarjene za to, da proizvajajo gibanje in le od nas je odvisno kakšne vrste to bo. Ker se mišično tkivo večino časa zaradi gibanja in stresa krči, je pomembno, da ga raztezamo, torej, da so raztezne vaje in vaje za povečanje funkcionalnosti giba del našega vsakdana. Spravilnim pristopom in razumevanjem gibanja lahko s preprostimi osnovnimi gibanji vplivamo na mišični tonus in tako poskrbimo, da nam bo hrbtenica služila maksimalno brez bolečin.
Če poznamo značilnosti svoje telesne drže, lahko s primernim programom vadbe in izborom posameznih vaj vplivamo na izboljšanje obstoječega stanja telesne drže in delujemo preventivno. Preventivno v smislu, da s pravilno izvedbo vaj aktiviramo pravilno mišično skupino in tako ne poslabšujemo stanja naše drže. Dejstvo je, da so mišice tiste, ki lahko vplivajo na spremembo postavitve telesa. Ko niso aktivne in okrepljene, sami nimamo možnosti nadzora nad našim telesom. Kadar pa imamo razvito mišično muskulaturo, lahko nadzorujemo naše gibanje, sedenje in stanje.
S preprostimi prilagoditvami pri vadbenem programu lahko pozitivno vplivamo na razvoj posamezne oslabljene mišične skupine in tako spremenimo slabo telesno držo v dobro kontrolirano. Z enakomernim razvojem mišic uravnotežimo naše telo in tako zmanjšamo obremenitve na sklepe, ter preprečimo bolečine, ki se pojavijo zaradi nepravilne obremenitve sklepov, katerih vzrok je porušeno težišče telesa. Viri
  • Opis telesnih drž: vir, vir
Slike
  • Evolucija hrbtenice: vir
  • Nepravilnosti hrbtenice v frontalni ravnini: vir
  • Ocena telesne drže: vir
  • Telesne drže: vir
  • Plosk hrbet: vir
  • Skolioza: vir
  • Prilagoditev vaje z brisačo: vir

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *